»Šef, malo grem odležat«

Pojasnite svojemu delodajalcu, da se mu vaš dremež na delovnem mestu splača.

Aaaahhh, dremanje. Vsi ga ljubimo, časa zanj pa nimamo, saj se nam zdi, da z njim izgubljamo dragoceni čas. No, to nikakor ne drži. Dremanje je daleč od potrate časa, saj so raziskave že pokazale, da pomaga pri »prinašanju not« ur nočnega spanca, ki smo jih zaradi takšnih ali drugačnih razlogov izgubili, poleg tega pa je odličen regenerator naših izmozganih sinaps. Strokovnjaki z univerze v Michiganu sedaj k vsem tem dognanjem dodajajo še izsledke raziskave, ki kažejo na izjemne koristi dremanja med delovnim časom. Ni hec, berite dalje.

Rešitev, ki se je loteva večina podjetij in s katero želijo zvišati produktivnosti svojih delavcev, je po navadi kar postavitev aparatov za kavo. Najnovejša raziskava michiganske univerze pa je pokazala, da bi se podjetjem veliko bolj splačalo, če bi namesto aparatov uredili tako imenovane »postaje za dremež«, ki bi produktivnost delavcev lahko vzdignile v neslutene višave.

Avtorji raziskave so sicer koristne učinke dremanja preizkušali na 40 sodelujočih raziskovancih, starih med 18 in 50 let. Na začetku so imeli vsi enake spalne pogoje, spali so enako količino časa, čemur je sledilo reševanje različnih nalog, testov in vprašanj, s čimer izmerili njihovo zaspanost, razpoloženje in impulzivnost. Po treh dneh tovrstnega obnašanja, so naključnim raziskovancem namenili 60-minutni dremež ali gledanje sproščujočega videa o naravi, po zaključku pa so vsi sodelujoči vse teste in naloge rešili znova. Raziskovalci so tako prišli do zaključka, da je bila skupina, ki je med opravljanjem nalog lahko eno uro zadremala, bolj potrpežljiva pri kasnejšem reševanju računalniških nalog, njeni člani pa so si vzeli tudi več časa za reševanje težav, na katere so naleteli sproti. Vodja raziskave, Jennifer Goldschmeid, sicer študentka doktorskega študija na oddelku za psihologijo, je v sporočilu za javnost zapisala, da »rezultati kažejo, da je dremež koristna intervencija za posameznike, ki morajo ostati budni dlje časa in ki se na delovnem mestu soočajo s težkimi in frustrirajočimi nalogami«.Brice Faraut, sodelujoči avtor raziskave s pariške univerze Sorbona, pa je pojasnil, da so »podatki pokazali, da lahko že 30-minutni dremež obrne hormonski vpliv slabega nočnega spanca. To je sicer prva raziskava, ki je dokazala, da lahko dremež biomarkerje nevroendokrina in imunskega zdravja obnovi na normalne ravni.

Dremež tako v kateremkoli boju premaga skodelico kave, saj naše izmučene sinapse obnovi, medtem ko jih kava zgolj prisili k daljšemu »obratovanju«.

Če še vedno odgovarjate z »nimam časa za dremež, preveč dela me čaka,« poskušajte vsaj s krajšim dremežem, ki naj ne traja dlje od deset minut. Ta bo po zgolj desetih kratkih minutah spanca, vaše kognitivne sposobnosti dvignil za nadaljnje tri ure.

Povejte torej svojemu delodajalcu, da se dremež na delovnem mestu splača. In da to ni hec :)

Z mislijo na vas in vaše spalne navade.

Napsie

PS: Pokažite mu naše #NapStation fotografije in mu dajte dobro vedeti, da postaje za dremanje v Sloveniji že obstajajo :)